Kdor se zadnji

 

Ladja pluje
svobodni ocean.
Na celini z voščenkami
rišejo načrte
za veliko usmrtitev.
Ladja diha pljuča
svežih morij in
nosi tisoč pljuč
na krovu.
Moral bi takoj
k dermatologu,
ker mi raste mala
bradavica.
Pošlje me po
jabolka na tržnico
in zapustim palubo.
Plešast moški sem,
ki ne ve za svojo
srečno usodo.
In zanemarjen
moški sem,
ki ga ženske
ljubijo zaradi
depresivnega pogleda.
Grem in ne pustim
ničesar za seboj,
ker ničesar nimam.
Takrat se vname ogenj
od podpalubja do
mansarde, kjer
izmenično živim,
a mene ni.
Na tržnici pazljivo
božam domača
padla jabolka.

 

Gorijo vsi prijatelji,
gorijo moje miške,
gorijo molji v hrani,
gorijo kapitani,
gorijo ljube knjige
in gorijo porno dive,
gorijo v podpalubju in
v prvem klasu,
gorijo menstruacije
in popki v pasu,
gorijo v možganih in
v prsnem košu,
gorijo in si zlivajo
na ogenj črno nafto
ko bežijo,
gorijo kuharji
in slast ljubimcev,
fukajo še zadnjič v slovo
in gorijo vsi,
brez smisla,
ki živijo ne,
da bi pomislili,
da lahko zgorijo,
gorijo moj glavnik
in džezvica za kavo,
gorijo moje
neoprane gate,
gorijo, gorijo
ljudje s kostumi vred
in več ne govorijo.
Ne govorijo in
diši po hrani.
Vsi mislijo,
da sem umrl,
jaz pa s padlimi
pri branjevki.
Brke imam
na kameri,
ki me pride snemat
ker sem naključje sreče.
Še nikoli se nisem
videl na TV-ju.
Grd sem in neobrit,
a se vseeno smejem.
Uši imam in
snemalec jih je
ravnokar dobil,
bradavico tudi in
za dermatologa
ne zavarovanja.

 

Imam pa vžigalnik
in roko, ki maščuje
preklinjano srce,
telo stlačeno
v sobico v podpalubju.

 

Smejem se
in nisem
srečen.

 


Zvok: Domen Slovinič – nosferatu3285
Besedilo in glas: Anja Novak – Anjuta

 

Posneto tako kot se za to pesem spodobi, v sobici v podpalubju blokovske ladje.

Hvala, sosedje, za potrpljenje.

 

 

Več o avtorju TUKAJ
 

 

PODPRI sodelujočega umetnika
PODPRI ranerane