Kjesi?

 

Drevesa dišijo kot ti.
Vem, ker semse
poljubljala z njimi.
V gozdu sem se
s trebuhom
in joškami
drgnila ob njih.

 

Poezija ni sam jezik.
Je tud
hrapava
površina
drevesa,
lubje.
V njem so leta.
Iz njega bodo nekoč
zrasla življenja.
Stoletja.
Večnost.
Poezija je poljub.
Ki diši.
Po tistem, kar pogrešaš.
Kar ljubiš.
Kar si.
Drevo ti raste namesto vratu.

 

Ta pesem se še vedno sprašuje Kje si?
 

 

PODPRI ranerane