BIOGRAFIJA MARY ANNE BLANCHE (v pesniški obliki)

 

Rezi

Včasih režem papir,
Ker sem spet napisala
Nek nesmisel in ga,
Veliko prehitro
Označila ze poezijo.

 

Včasih režem sebe,
Ker ta ista
Sfukana poezija
Ne pride niti do papirja
Ampak ostane nekje
Globoko v meni.

 

Včasih režem ljudi.
Ljudi, ki mi pomenijo
Največ.
Te ljudi režem
Stran od sebe, ker v
Danem momentu
Vidim razlog.

 

Včasih režem svoje lase.
Zelo zanimiv način soočanja
Z akutnim absolutnim
nesprejemanjem sebe.

 

Včasih režem spomine.
S takšno intenziteto,
Da za krajše časovno obdobje
Novih sploh ne ustvarjam.
Naslednje jutro se večinoma zbudim
Z novo domačo živaljo.
Maček.
Jih ni nikoli dovolj.

 

Včasih režem poti.
Mami pravi da “hvatam krivine”.
Izkrivljam in raztegujem
Že dolgo zasidrana pravila.
Ne, ker bi to rabila, ampak
Samo zato, ker
Je življenje drugače malo
Dolgočasno.
Tako se zabavam.
Z nedolžno ilegalo.

 

Naj Vam iz lastnih izkušenj povem,
Da nobeno lepilo, šiv ali vozel
Ne morejo tistih rezov
Spremeniti nazaj v
Popolno celoto.

 

Za vedno ostane brazgotina,
Ki priča o impulzivnem odklanjanju incidentov,
Katerim pripisan pomen je (večinokrat) prevelik.

 

Marsikdo pravi,
Da sem toksična.
Nekateri, ki hočejo oviti
Takšno mišljenje v
Malce lepši papirček,
Me z ljubeznijo v očeh,
Smehu na obrazu in
Strahom v srcu
Kar hitro označijo za kaotično.

 

Nekateri,
Tista “strokovna elita”,
Pa so z izračunom mojih
“Čustveno neuravnovešenih” odgovorov
Na kakšnih 250 vprašanj
Vse toksične in kaotične poteze
Zavili v
En sam izraz.
BORDERLINE.