Močna mora

 

Čedalje lepša sem.
Pri Kitajcu v trgovini
si kupim uhančke
sovice za svoje
ušesne mečice.
Potem me zaprejo
kot žival v kletko,
v hlev stoterih
deklet, in prihajajo
kurci in prihajajo
vame, da prihaja
jim name.
Oblečena v
temno zeleno
do črno perilo.
Udarjana v
temno rumeno
do modro vseeno.
Kot malim punčkam
nam pustijo,
da se v pesku
pred kletko
igramo.
V tla rišemo
plane pobegov.
Na drugi strani
ograje pa
luža rdeča velika
kot morje in Mojzes,
daj zemljo
narazen le zame.

 

Čutim žarke na
skrivljenih prstih,
čutim jarke v
jajčnikih čvrstih.
Čutim semena
v svojem trebuhu,
čutim zlorabo,
čutim krike
v oglušelem sluhu.

 

Spustim se čez
travnik v gozd,
ki ga edina spoznam
in me skrije.
Tu me nihče
nikdar ne najde,
ampak tud jaz
skor da ne najdem
svetlobe, hrane
in sebe.

 

Pridem do mame.
Pridem, jo primem
za roko, daj mami,
skrij mami mojo
goloto.

 

Policaj me sprašuje
kdaj so me ugrabli.
Tega ne vem.
Ker mi nihče
ne verjame.

 

 

 


 
MOČNA MORA

Ilustracija: Larisa Nagode

 
 

Več o avtorici TUKAJ.
 

 
PODPRI sodelujočega umetnika
PODPRI ranerane