Mračni časi

 

Celo življenje.
Sedimo za mizo
in meniji nam
izbirajo kaj bi jedli.
Vse se dogaja na
zasebnem trgu z
zasebnim zvonikom.

 

Jezik me peče.
Ranjen je od
preveč pecilnega
praška.

 

Srce me peče.
Ni ranjeno.
Samo je.

 

Rada bi zbežala,
pa mi je žal za njih,
ki jim je vrhunec
dneva in menija
dunajski s pomfrijem
ali pica dvojni sir.

 

Psi lajajo na
mimoidoče,
ki se nikdar
ne ustavijo.

 

Vedno, ko se
kdo smeji,
preveri, če
govorijo o tebi.
Vedno, ko kdo
šepeta, preveri,
če morda o tebi.

 

Neguj svoj strah,
da ne postaneš
naiven.
Da ne postaneš
pasiven.

 

Literat.

 

Strah je olje
na motor
fašizma.

 

Vsak ima rezerviran
svoj stol na zasebnem
trgu strahov in smeha.

 

Pod kožo imam
črvičke in črvički
imajo v sebi črvičke.
To je skoraj kot
vprašanje o
kuri in jajcu.

 

Slišim, kako mi
govori glas
Jureta Detele
in se začudim,
kako je globok.
Pravi mi, naj
jajc ne jem.
Mimo pride
zajček in ga
poje, ker misli,
da je štiriperesna
deteljica.
Za srečo ga poje!

 

Che Guevara
je nosil črno bareto.
Če bi bil še živ,
bi on prišel pome
na trg prekletih,
me poljubil in
mi rekel, veš,
lastne noge te
bodo odnesle
stran in tvoj
lasten glas
se bo dvignil.

 


GVERILA SLOVENSKE NEODVISNE PESNIŠKE SCENE

 

Dejan Koban.

 

Mlade rime, kasneje Ignor.
Maratonska branja poezije.
Praznovanja svetovnih dni poezije.
Glasnik Male ignorirane knjige.
Glasnik Velikih ignoriranih avtorjev.
Pesnik in neustavljiva sila organizacije kulturnih dogodkov na Metelkovi in onkraj.
Tisti, ki zna združit vse, staro, mlado, znano, neznano, v mejah normale in nenormalno.
Tisti, ki dopušča čas in prostor, da nekdo najde svoj glas.
Skuliran tip, ki se kot otrok igra z jezikom.

 

 

Več o pesniški platformi IGNOR TUKAJ
 

 

PODPRI sodelujočega umetnika
PODPRI ranerane