Ostrina

 

Delam v draguljarni Kresnice
v bivši stavbi od pošte.
Nosit moram priponko
z imenom in čuden nakit.
Vse delam narobe,
smisel te službe je,
da si okregan.
Vztrajam in se zaljubljam
v svoje mučitelje.
Prodaja mi gre najbolje
od vseh, a ves čas
zamujam v službo.
Domov se vozim
s kolesom po poti
ob železniški progi.
Na vse strani mi letijo
mamine krpe po tleh.
A se vozim naprej
in jočem od jeze.
Oče doma pravi,
da čuti kislino,
kako mu prihaja nazaj,
mene ne čuti, kako
pridem nazaj.
Hotela sem bit njun dragulj,
pa sem postala le
prodajalka lepote.
Poceni so moje usluge.
Zastonj.
Dragulj je robat.
Dragulji me zrejo
ven iz vitrine.

 

Ostrina še čaka, da se nekam prereže …
 

 

PODPRI ranerane