Zapor

 

Ne zaupam.
Rokam.
Ležim gola.
Neznansko.
Neznanec.

 


TO NI MOJA ZGODBA

Avtorica besedila: Ana Duša
Bere: Anja Novak

 

 

1.
Ne morem najt poti noter. Zrak je temen in stiska in jaz ne morem najt poti noter. Iz svojega lastnega telesa sem pregnana. Lepo telo, hu-hu, debele prsi. Ampak mene ni tam noter. Iz prstov teče sluz, buhuhu. Mene ni tam noter. Kuku, kje si? Mene ni, mene ni. Poglej ta trebuh, a ni lep? Vsi pravijo, da je lep. Veliki joški, moja rit. Rit rit rit rit rit. Ta rit ni moja. Moja moja. Ne morem – rit rit. Čakaj, čakaj, bolhca, da te ulovim. Glavco ti odštaufam, vse kosti zdrobim. Hehe, kosti. Rit kosti. Krvi pa ni. Krvi krvi.
To ni moja zgodba.

 

2.
Nisem poznala od babice moža. Babica je poznala od babice moža. Mama je poznala od babice moža. Moja sestra je poznala od babice moža. Moja moja. Jaz nisem poznala od babice moža. Moja moja. Vija vaja, moja Maja. Tako mi je dala ime. Maja. Potem je šla, kar šla je. Moja babica je skrbela zame. Od babice mož je imel dvainpetdeset let. Bila je premlada za otroke. Moja babica je bila premlada za otroke. Zame in za mojo sestro, ki se je rodila skupaj z mano. Tonja. Moja, moja. Moja Tonja. Tonja Maja. Jaz imam šestnajst let. Že tri minute imam šestnajst let. Tonja ima petnajst let. Še pet minut bo imela petnajst let. Čez tri minute bo polnoč. Čez tri minute bo šestnajst. Tonja je moja mlajša sestra. Tonja Tonja. Za rojstni dan sem ji dala truplo. Na njem sedi, pa kar molči, pa kar molči, Tonja! Kar ubila sem ga. Kaj pa rine. Jaz sem ga kar ubila. S škarjami sem ga v glavo. Šlik, šlak. Pa je. Ne morem, ne maram. Huhu, pa je res kri. Od babice mož je imel v glavi kri. V glavi so samo kosti. Buam, škarje skozi kost. Mogoče bo mama huda name. Mogoče bo vseeno huda name. Čeprav jo je poznal. Tonja je huda name. Nič ne reče, ampak vem, ker sedi na truplu in nič ne reče. Kar joka. Lepe roke. Ne grize si več nohtov. Grize si nohte. Maje se naprej in nazaj. Grize grize. Nočem, da je Tonja huda name. Njo je tudi poznal. Zato sem ga pa ubila.

 

3.
Daj prst na moj joško. Samo prst. Če se me dotakneš, ti bom odrezala roko. Z mečem te bom zaklala. Razsekala te bom na kose. Hočem, da primeš mojo joško. Lepo jo pobožaj. Nič ne boli, nič ne boli. Saj vem, kako se to dela. To se človek nauči. Samo malo vaje, pa je. Še drugo. Boža, boža. Imela bom hčerko in ji bom dala ime Boža. Jaz vadim že od trinajstega leta. Obe joški naenkrat, ob zadaj, s koleni v hrbet. Boža, boža. Dol pod majico, bum bum. Stare roke roke. Dvainpetdeset plus trinajst. Jaz vadim že od trinajstega leta.

 

4.
S koleni v hrbet, pa se ne moreš izmaknit. Fej, fuj!

 

5.
Če babice ni, potem naju čuva od babice mož. Od babice mož spleta kitke. Tonja, Tonja. Vija vaja, moja Maja, ven se grem lovit. Tonja, Tonja. Tonja ima lepe kitke. Tonja ima lepo rit. In od babice mož spozna Tonjo, vnukinjo svojo. Tonja, Tonja. Tonja ima lepo rit. Sploh ne maram, če mi reče, da sem lepa. Lepa. Ne maram. Lepa. Lepa Tonja. Lepa rit. Jaz nisem lepa. S koleni v hrbet, to ni lepa. Moja Tonja s kitkami. Najlepša.

 

6.
Mama je huda. Mama kriči v kotu. Tonja sedi na truplu. Mama kriči kriči. Tonja sedi sedi. Grdo truplo, grdo! Zakaj delaš, da mama joka? Moja mama. Moja moja. Saj je prišla nazaj. Sploh ni šla. Moja mama me ima rada. Jaz imam rada svojo mamo. Moja moja Tonja. Grdo truplo, grdo! Zakaj delaš, da Tonja joka? Tonja ima rada Majo. Tonja Maja. Tonja Maja.

 

7.
Nisem rekla, da jo je spoznal. Nič nisem rekla. Lažete. Lažnivci.

 

 

Več o avtorici TUKAJ.
 

 
PODPRI sodelujočega umetnika
PODPRI ranerane