Punčka iz porcelana

Vtisnil si mi svoje
želje in strasti
v hrbet.
Dovolj močno si
udrihal, da si mi
izbil narcise in
mladost iz duše,
a premalo, da bi
pregnal puhasto
živalco, ki je
zrasla v zver.

Vtisnila sem si
tvoj obraz globoko
v spomin.
In tvojo roko, ki
je šla predaleč.
Tvoj švic na
svojih laseh,
slino, majhnega
tiča in tvoj strah
pred svetom.

Strah, ki me je
navdajal z grozo,
ker se ga sam
nisi zavedal.
Strah, ki je hranil
mojo žival.
Strah, v katerega
sem se brez
lastne volje
zaljubila.

Nabrala bom
narcise
in te z njimi
zadušila.
Zrezala ti bom
telo in te v
žaklju porinila
po hribčku navzdol
v prepad.

Zarjula bom kot
zver, da se ti bo
mrtvemu ustavil dih.
Pela bom od sreče
in veselja.
Le dvoje imam
od tebe;
čir na želodcu
in te pesmi na
ustnicah.

Tvoja punčka iz porcelana.

Lepo si pazil name.
Nisem se razbila.

―